Če ne bo prišlo do zapletov, bi lahko davčne blagajne v Sloveniji uvedli s. januarjem 2016. Kakšne natančno bodo, še ni dorečeno.
Ostaja tudi odprto vprašanje, ali bodo davčne blagajne neposredno prek spleta povezane s Fursom ali pa se bodo odločili za sistem, ki temelji na tehnologiji hranjenja podatkov lokalno na blagajni. Oba sistema imata prednosti in slabosti. Glede stroškov uvedbe v primeru zavezancev, ki že danes uporabljajo elektronske naprave z možnostjo dostopa do spleta, je pričakovati, da si ponudniki ne bodo mogli privoščiti zaračunavanja dodatnih stroškov za nadgradnjo sistema. Za ostale zavezance pa naj bi se vstopni stroški, vezani na nabavo oz. zamenjavo ustreznih naprav, gibali med 200 in 300 evrov.
Davčne blagajne je vlada napovedovala že v začetku leta 2011, nato pa tudi zaradi nasprotovanja gospodarstva te načrte opustila in sredi leta 2013 uvedla nekaj milejšo različico, namreč prepoved uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno spreminjanje podatkov na računih.
S temi, t.i. virtualnimi davčnimi blagajnami so na Fursu zadovoljni. Od tedaj ugotovljene nepravilnosti pri davčnih nadzorih so padle s 50 na 4,4 odstotka, zaznali so tudi višje prilive davka od dohodka pravnih oseb in dohodka iz dejavnosti.
Med julijem 2013 in novembrom 2014 je bilo opravljenih 2635 davčnih nadzorov, nepravilnosti pa so ugotovili v 116 oz. 4,4 odstotka primerih, medtem ko so pred uvedbo virtualnih blagajn nepravilnosti ugotavljali v kar 50 odstotkih nadzorov.
Pri davku od dohodkov pravnih oseb so v letu 2013 v 28 dejavnostih zaznali povečanje prilivov, in sicer v povprečju za 19,3 odstotka glede na leto prej. Največje povečanje so zabeležili v dejavnosti restavracij in gostiln (za 26,2 odstotka) ter strežbe pijač (za 59,3 odstotka).
V istem obdobju so iz naslova davka od dohodka iz dejavnosti v 34 dejavnostih zabeležili povečanje za 41,6 odstotka glede na leto 2012. Največjo rast prihodkov so zaznali v dejavnosti restavracij in gostiln (za 47,7 odstotka), strežbe pijač (za 121,7 odstotka) ter v dejavnosti okrepčevalnic in podobnih obratov (za 76,9 odstotka). Poleg tega je bilo v osmih mesecih od avgusta 2013 do marca 2014 za 96 milijonov evrov več prostovoljno plačanega DDV kot v enakem obdobju prej.