7 stvari, ki jih morate vedeti o davčnih blagajnah
Davčne blagajne očitno postajajo dejstvo, zbrali smo nekaj praktičnih informacij
500 evrov bo približen strošek nakupa računalniške opreme, tiskalnika in programa, če še nimate novejše blagajne.
10 evrov na mesec bo najverjetneje strošek najema potrebne programske opreme za davčno blagajno, če že imate novejšo blagajno.
1. Do kdaj boste morali kupiti ustrezne davčne blagajne oziroma zdajšnje blagajne opremiti z ustrezno programsko opremo? Predvidoma do 1. septembra 2015 oziroma najpozneje do 1. januarja 2016. Vlada naj bi sicer predlog (sprememb) zakona pripravila do sredine januarja oziroma najpozneje ob začetku drugega četrtletja prihodnjega leta bo pripravljen konkreten predlog zakona in posredovan parlamentu v potrditev.
2. Kakšna je razlika med zdajšnjimi računalniškimi davčnimi blagajnami in novimi, »pravimi« davčnimi blagajnami? Zdajšnje blagajne podjetjem in podjetnikom ne smejo omogočati brisanja in spreminjanja računov brez sledi. Že če inšpektor ugotovi, da neka blagajna omogoča denimo brisanje brez sledi, vas (in programerja) lahko oglobi, pa čeprav vam ne dokaže, da ste goljufali pri izdajanju in brisanju računov. Posamezniki, ki opravljate dejavnost, ste lahko kaznovani z globo od tri do deset tisoč evrov, kazni za samostojne podjetnike so od 20 do 70 tisoč evrov, pravne osebe pa bodo morale plačati od 50 do 250 tisoč evrov. Nove davčne blagajne pa naj bi bile drugače od zdajšnjih, ki jih imajo podjetniki od julija lani, neposredno povezane z davkarijo. Torej bodo tamkajšnji nadzorniki lahko v realnem času videli, ali ste izdali račun ali ne. Denimo: če imate sicer obiskano gostilno in bo davkar opazil, da v soboto v času kosila ne boste tri ure izdali računa, je to že zelo sumljivo.
3. Ali poznavalci še pričakujejo goljufe? Goljufije bodo, kot vedno, še možne. Izgovor za uvedbo novih blagajn sicer je, da bi z njimi zajezili sivo ekonomijo. A poznavalci pravijo: »Kdor hoče goljufati, bo to počel tudi v prihodnje. Pač ne bo izdajal računov.« Ali pa bo vzporedno uporabljal dodatne blagajne, ki ne bodo povezane z davkarijo. To možnost je lani dopuščalo celo finančno ministrstvo.
4. Koliko vas bodo stale nove davčne blagajne? Nekaj evrov na mesec ali več sto evrov. Odvisno od tega, kakšno blagajno imate zdaj. Skratka, če že imate novejšo, računalniško blagajno (te so lani stale od 200 do 500 evrov), boste le nadgradili programsko opremo. To pa vas bo lahko stalo – če boste imeli s ponudnikom podpisano pogodbo o vzdrževanju – od štiri do deset evrov na mesec. Strošek se sicer lahko hitro zviša, če boste želeli še posebna vzdrževanja. Če ustrezne blagajne in tiskalnika še nimate, je strošek nakupa te opreme lahko hitro 500 evrov in več, plus plačilo za program, ki lahko stane od sto do nekaj sto evrov (lahko pa se odločite za prej omenjeni najem storitev). Pričakovati je sicer, da boste lahko denimo pri telekomunikacijskih operaterjih in družbah za informacijske storitve tudi najemali storitve v oblaku, programsko in strojno opremo za približno 10 do 50 evrov na mesec.
5. Kdo bo potreboval davčne blagajne in ali bodo veljale kakšne izjeme? Vsi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, so dejali na vladi. Neuradni viri sicer pravijo, da nekatere izjeme bodo. Najverjetneje bodo to tisti kmetje, gozdarji in čebelarji, ki prodajajo svoje izdelke iz osnovne kmetijske (gozdarske, čebelarske) dejavnosti. Za te izdelke namreč že zdaj ni treba izdajati računov. Poenostavljeno: če ste registrirani kmet in prodajate peso, računa ni treba izdati. Če prodajate sok iz pese, pa morate imeti posel zabeležen, izdajati morate račune…
6. Kaj se bo zgodilo, če opravljate gospodarsko dejavnost na območju, kjer ni interneta, če izdate denimo le deset računov na leto ali pa če ravno takrat, ko bi morali izdati račun, izpade elektrika? V naštetih primerih bodo najbrž tudi veljale izjeme. Verjetno bo vlada določila, da lahko imate paragonske bloke (na roke pisane račune), ki jih v tem primeru lahko izdajate, a jih boste lahko kupili v vezani obliki (zaradi sledljivosti), posebej označene oziroma potrjene na finančni upravi. Načeloma lahko paragonske bloke uporabljate za zdaj (!) vsi, a se z 31. januarjem 2015 poostruje nadzor. Namreč, zavezanci, ki se odločijo za izdajo ročno izpisanih računov brez uporabe elektronske naprave, bodo morali izdati račun z uporabo vezane knjige računov. Te bodo kupili v prosti prodaji, pred prvo uporabo pa jo bodo potrdili pri finančni upravi.
7. Zakaj bi bil višji davčni pavšal boljši kot davčne blagajne? Popolnoma drugače kot Hrvaška ali Slovenija ima davčno politiko urejeno Avstrija. Severni sosedi imajo višji prag za pavšalno obdavčitev (pri nas sto tisoč evrov letnih prihodkov, Avstrijci tudi nekajkrat toliko, odvisno od dejavnosti). Če bi uvedli višji pavšal, bi bilo manj možnosti za sivo ekonomijo, podjetja bi imela manj birokracije. Skratka, več bi imeli vsi – država in podjetja.